Spuščeni stropi

Funkcija spuščenih stropov je dekorativna, vendar ne le to, je tudi uporabna. Zmanjšuje porabo energije za toploto, poleg tega spuščeni stropi »nad seboj« zaprejo napeljave, razvoj spuščenih stropov pa je šel v zadnjih letih v izboljšanje akustične, torej zvočne izolacije in absorpcijske funkcije.

Dinamično vpetje

Suhomontažna gradnja je specifičen način gradnje s sebi lastnimi zakonitostmi, ki jih je treba upoštevati, če želimo, da njene prednosti pridejo do veljave. Dilatacije pri suhomontažni gradnji so posebni (običajno linearni) konstrukcijski členi, ki omogočajo neodvisno pomikanje delov konstrukcije, ki jih razmejujejo. Njihova funkcija je preprečitev prenosa napetosti vzdolž konstrukcij in pri suhomontažni gradnji je cilj zmanjšati možnost pokanja konstrukcij in drugih mehanskih poškodb, ki so posledica konstrukcijskih napetosti, ki so lahko posledica konsolidacije nosilne konstrukcije objekta in temeljnih tal, še posebno neenakomernih posedkov le-teh ali medsebojnega delovanja različnih vrst konstrukcij pri spremembah zračne temperature in vlage.

Ravno zaradi tega je treba ločiti materiale z dinamičnim vpetjem oziroma, kot temu pravijo strokovnjaki, diletacijo, ki jo je treba izvesti na mestu oziroma poteku dilatacije nosilne konstrukcije objekta, kadar katera koli dimenzija suhomontažne konstrukcije v eni smeri presega 15 metrov in kadar so različne vrste suhomontažnih konstrukcij (na primer predelne stene in spuščeni stropi) togo stične.

Suhi estrih

Lastnosti suhih estrihov so, da imajo manjšo težo kot klasični, gradnja je čistejša in pri vgradnji nimamo težav s povišano vlažnostjo v prostoru. Z njimi lahko izboljšamo zvočno in toplotno izolativnost, predvsem pa skrajšamo čas gradnje. Lahko jih uporabljamo v vseh normalno frekventnih prostorih in so posebno primerni pri adaptacijah.

Za izdelavo suhega estriha potrebujemo nasutje, s katerim podlago izravnamo, prekrijemo napeljavo, določimo debelino estriha in plošče, ki so kot nosilna podlaga za končne talne obloge.

Za izravnavo lahko uporabimo perlitna nasutja z odličnimi toplotnoizolacijskimi lastnostmi. Ta nasutja se pod pritiskom nekoliko stisnejo in ustvarijo homogeno izolacijsko plast. Za dobro zvočno izolacijo uporabimo težja nasutja. Na izravnalno nasutje se potem položi plošče iz lesnih vlaken. Polagajo se neposredno na nasutje in jih uporabljamo kot podlago za trše plošče, ki jih položimo naknadno. Na izravnano podlago iz lesno-vlaknenih plošč ali na izolacijski material lahko položimo po dva sloja mavčno-vlaknenih plošč ali sloj lahkih betonskih plošč. Mavčno-vlaknena plošča je primerna za zvočno in protipožarno zaščito tal. Dva sloja teh plošč položimo z zamaknjenimi stiki in ju med seboj lepimo ter vijačimo. Tako dobimo nosilno pohodno plast. Plošče iz lahkega betona so vodoodporne in idealna podlaga za izvedbo keramike. Z lepljenjem in vijačenjem dobimo enovita tla, tako imenovani plavajoči estrih.

Če želimo dodatno izboljšati zvočno in toplotno izolacijo estriha, lahko položimo med podložne lesno-vlaknene plošče ter nosilne plošče suhega estriha sloj plošč iz trde kamene volne. Z lamelami iz kamene volne pa estrih obvezno ločimo od zidov, da preprečimo prenos zvoka!
V tem opisu pa je zanimivo še nekaj. Zelo podoben sistem s pomočjo nasutja in plavajočega estriha iz desk so uporabljali gradbinci že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so namreč tudi večji objekti imeli lesene strope in je bilo nujno treba najti uporabno rešitev, ki se praktično uporablja pri suhih estrihih, seveda s sodobnimi materiali, še dandanes...